17. marec je bil povsem običajen aktivističen dan ..

Česa vse ne počnemo aktivisti in aktivistke v AIS… Te dni ‘nadlegujemo’ poslance, ki se na gospodarskem razstavišču v Ljubljani med 17. in 20. marcem udeležujejo srečanja evropskih parlamentarcev s t. i. skupino ACP, to so izbrani poslanci podsaharske Afrike, Karibov in Pacifika. AIS, ki je v teh štirih dnevih vseskozi prisotna na prizorišču, aktivno izvaja akcijo zbiranja podpisov omenjenih poslancev v podporo sprejemu konvencije za nadzor trgovine z orožjem. Več o tej kampanji si lahko pogledate na posebni spletni podstrani.

Aktivisti AIS skušamo na našo stran pridobiti tudi parlamentarce

Zjutraj smo se Iztok, Petra, Mihaela, Janja ter Janez zbrali v pisarni in pripravili materiale. Nato smo kako urico uživali v vožnji v jutranji gneči, vmes smo se namreč morali zaustaviti v kopirnici, kjer je preteklo kar nekaj časa, da nam je možakar odprl zapornico. Takoj zatem smo se vrnili v pisarno, kajti pozabili smo bili vzeti nekaj nepomembnih stvari: lepilo, škarje, fotoaparat.

Ob 10. smo končno vstopili v vhodno avlo. Ostale nevladne organizacije so bile tam že lepo razporejene, mi smo na svojo mizo morali čakati kaki dve uri. Ker je bila avla polna gostujočih ljudi, smo kot pravi Amnestijevci takoj stopili v akcijo. Prekinjali smo njihove plodne debate o trajnostnem razvoju, globalnem segrevanju ter nemirih v Sudanu ter razdeljevali pripravljeno gradivo. Mihaela in Janja sta se kot pravi veteranki postavili pred vrata v konferenčno dvorano in učinkovito preprečevali vstop vsem parlamentarcem, ki bi si drznili vstopiti brez našega gradiva. Medtem sva z Iztokom krožila po avli in lovila še vse ‘odpadnike’, ki so se izmikali našim pogledom.

Nato je bila konferenca, trajala je od enajstih naprej. Zunaj je začelo vladati pravo mrtvilo Mislili smo, da bo med kosilom polno ljudi v avli, a ni bilo tako. Sprva se je del ljudi zares ‘usul’ ven iz konferenčne dvorane, a so naravnost bežali skozi zunanja vrata. Pridobili smo zgolj tri podpise. Del parlamentarcev pa je kar razpravljal naprej, kot da sploh niso bili lačni.

Zaključek: z Iztokom ocenjujeva prvi dan kot uspešen, kljub zbranim zgolj trem podpisom. Kajti v času do 11. ure, ko smo razdeljevali material, smo že aktivno lobirali in delno pojasnjevali, za kaj gre. Verjetno do tretje ure res sploh še niso imeli priložnost zadeve prebrati. Tako da jutri pričakujem večji odziv.

Prijetno akcijo želim!

Janez

 

Komentiraj